Budnost in Spanje nas določata bolj, kot si mislimo

Pred kratkim sem srečala bežno znanko, ki me je presenetila z odkritostjo o pahljači skrbi zaradi diagnosticirane oblike narkolepsije(1) pri hčeri. V pahljači skrbi so zbrani mučno preplavljanje celega bitja s paleto močnih čustev, začenši z zanikanjem, da se to lahko dogaja desetletnici, in to prav tvoji, nerazumevanje, kaj vse stoji za oznako narkolepsija, skrb, da bo vse življenje obremenjevala svoje telo z zdravili, za kaj vse bo prikrajšana …

(1) Narkolepsija je motnja spanja, za katero je značilna čezmerna in neobvladljiva potreba po spanju čez dan.

Nenadoma sem se zavedela, kako pomembno je, da lahko vplivamo na to, kdaj in koliko spimo, oziroma bolje, kdaj smo res budni. Premalo ali preveč spanja nam namreč prej ali slej celovito zaznamuje vse dimenzije življenja. Poznemu spoznanju o dejanskem stanju – in s tem večji škodi – se lahko izognemo z ozaveščanjem svojega vzorca izmenjevanja spanja in budnosti ter se vsaj kdaj pa kdaj vprašamo, ali zdravo spimo. Običajno se sicer zamislimo, kdaj in kako zaspimo, kako spimo, kako se zbujamo in podobno, a šele kadar imamo hude zdravstvene težave ali pa motimo npr. svojo okolico s smrčanjem ali se celo zavemo, da v spanju hodimo naokrog, zares ukrepamo.

Ali smo dovolj budni?

Ali je znak budnosti zadosten tonus oziroma napetost mišic, da nas drži pokonci? Vsakega petega otroka naj bi občasno nosila luna zaradi hitrega razvoja možganov in posledičnega neravnovesja v njihovem delovanju. Torej sposobnost, da nekdo hodi naokrog in pri tem počne celo kaj zanimivega, ne bo pravo merilo, da je buden. Ali je budnost zavestna pozornost? Koliko in kakšna je ta pozornost, da jo lahko razumemo kot prestop iz spanja v svet budnosti? Odgovor na ti dve vprašanji lahko iščemo tudi v lekarni, saj imamo prav tam možnost, da brez naročanja prosimo za pomoč. Ali torej zadošča budnost, da vam lekarniški farmacevt na vprašanje, kaj vam lahko ponudi za boljše spanje, odgovori le z izdelkom in navodilom za jemanje? Ali pa je to nedopustna odsotnost zbranosti in bi vas moral prej temeljito izprašati, kakšne natanko so vaše težave, kako dolgo jih imate ipd., ter vas morebiti na podlagi odgovorov celo napotiti k osebnemu zdravniku, da preveri vzrok za vaše težave, ta pa ob potrjenih težavah naprej k somnologu? 

Skrbno svetovanje je mogoče le, kadar svojo pozornost temu postopku posveti tudi sam obiskovalec.

Močnejše protibolečinske tablete zgolj zakrijejo simptome hudega zdravstvenega stanja, ki morebiti ogroža življenje.

Tudi vzrok narkolepsije kot motnje spanja je lahko genski. In o tem brez ustreznih preiskav in znanj ne moremo presojati sami. Zato potrebujemo strokovnjake. Ustrezna stopnja budnosti je torej odvisna od različnih okoliščin. Pri zdravstvenih tveganjih na primer upravičeno pričakujemo od strokovnjakov večjo koncentracijo in pozornost na vsebino kot od nestrokovnjakov. Ker imajo več znanja, ne le informacij, da se zavedajo različnih možnosti in posledic posameznih odločitev. Zato je razumljivo, da imajo ljudje s težavami z budnostjo omejen dostop do upravljanja s stroji in vozili in ne morejo opravljati vsakega poklica. Prav zato tudi v lekarni upravičeno pričakujemo več kot le nasvet. Pričakujemo svetovanje. Zato si v lekarni tudi sami ne bi smeli privoščiti nakupa brez posveta. V Holistični lekarni© je zdravje obiskovalca osrednja skrb in tema, ki bi ji moralo biti podrejeno vse drugo. V prvi vrsti je to vedenje svetovalcev, ki se z vsem svojim znanjem polno posvečajo skrbi za zdravje obiskovalca in njihove pozornosti ne kratijo npr. telefonski klici in dostavljalci. 

Osrednja skrb za zdravje obiskovalca se v Holistični lekarni© kaže v strukturiranem pogovoru, saj svetovalec poskuša z vprašanji oceniti vzrok težav in njihovo primernost za samozdravljenje. Kadar meni, da je vzrok težav ni primeren za samozdravljenje, vam bo svetoval obisk zdravnika. Enako se bo zgodilo, kadar je potrebno zdravljenje s preparati, na katere se lahko naše telo zelo različno odziva. Tudi takrat je potrebno spremljanje, ki ga lahko izvaja le strokovnjak, opremljen z različnimi orodji, aparati in tehnikami, pa seveda kompetencami za njihovo uporabo in interpretacijo rezultatov. Odgovornost za tako obravnavo pa nosijo tudi sami obiskovalci lekarn. Skrbno svetovanje je namreč mogoče le, kadar svojo pozornost temu postopku posveti tudi sam obiskovalec. Če je z mislimi odsoten in je kot mesečnik v lekarni, ne bo »slišal« niti nasveta, da mora z nenadnim hudim glavobolom nujno k zdravniku. Tako mu lahko močnejše protibolečinske tablete zgolj zakrijejo simptome hudega zdravstvenega stanja, ki morebiti ogroža njegovo življenje. Aktivno pozornost kot obiskovalci lekarn pokažete tudi z vprašanji, ki jih postavljate toliko časa, da razumete, zakaj in kako vam bo svetovano pomagalo. Komu vi zaupate vpliv na svoje zdravje? Komu ali čemu prepuščate vpliv na svoje spanje in svojo budnost?

Avtorica: mag.sci. Martina Puc, mag. farm., spec., MBA